Podobno kakor neizražena čustva govorijo svojo zgodbo v telesu, tudi telesna simptomatika mariskaj pove o našemu načinu delovanja. Kronične bolezni, alergije, vnetja, težave z nespečnostjo, glavoboli, prebavne težave, kronične bolečine na določenih predelih telesa, ginekološke težave…vse delujejo na način povratne zanke. Edini način, kako lahko povratno zanko prekinemo je, da v telesu spremenimo nek input, nek dražljaj. Le tako lahko spremenimo potek dogodkov ali kemičnih reakcij v telesu in malo po malo, vplivamo na vzpostavitev drugačnega ravnovesja.
Sama sem imela dolgo borbo z alergijami, ki so se mi začele že takoj po rojstvu. Z leti so te alergije nekoliko spreminjale svojo obliko, reagirala sem na druge alergene, simptomatika pa se je vedno pokazala na koži in dihalih. Koprivnice, dermatitisi, izcedek iz nosu, gnojni izcedek iz oči, kašelj, nabrekle ustnice, srbečica, vse do diagnosticirane alergijske astme. Vmes sem se trudila z različnimi tableti – antihistaminiki- po njih sem bila zaspana, ne zbrana, kasneje so mi povzročali težave s težo, zabuhel obraz in podobno. Tablete sem jemala samo spomladi, ko so bile moje alergije zaradi cvetočih rastlin najhujše. Želela sem najti drug način za spopadanje z alergijami, kateri niso vključevali tablet, zato sem se odločila za bioresonanco. Poleg same terapije bioresonance sem morala močno spremeniti svojo dieto – izločiti sladkor, mleko in pšeninco iz svoje prehrane- praktično vse in edine stvari, ki sem jih takrat jedla. Zame je bilo to (stara sem bila 14 let) izredno mučno obdobje, saj telo želi tisto, kar je navajeno, ne tisto na kar ga navajaš na novo. Telo se oklepa starih načinom delovanja samo zato, ker je s tem načinom “preživel” in ga smatra kot varno delovanje, istočasno pa išče načine kako bo to prenasičenost v telesu iz telesa izločil. Po treh mesecih diete in terapije se mi je popolnoma spremenil okus, simptomi alergije pa so se tako umirili, da eno leto nisem potrebovala nobenih zdravil pa sem normalno funkcionirala. Takrat sem dobila prvo zavestno izkušnjo s tem, kako lahko vplivam na svoje zdravje brez uporabe zdravil.
Kot vsak človek sem se kasneje tudi sama zakvačkala v študiju, delu, odnosih, prijateljih, druženju… skratka, moja pozornost je bila povsod drugje kakor na meni. In, moje alergije so se postopno začele vračati in večati. Sledil je nov cikel odkrivanja sebe, mojih slabih navad, ki mi ne služijo, opazovanju sebe in kako že nekaj časa jaz nisem na prvem mestu. Opazovanje, kako mi alergijske reakcije sprožijo določeni družinski člani ali prijatelji… to so stvari, ki si jih ni lahko priznati.
In prevzeti odgovornost za svoje delovanje znotraj vseh teh odnosov, tudi ni lahka naloga.
Poleg alergij sem se soočala tudi z ginekološkimi težavami, če me vprašate, precej premlada. Podobno kakor pri alergijah, sem tudi na tem področju ugotovila, kako zatiram sebe, katerih svojih delov ne maram, kako se trudim prilagajati, da bi ustrezala okolici in bližnjim. Ponovno, nekaj kar si je težko priznati, še težje spremeniti. Vendar, ko sem sama pri sebi dala na tehnico, kaj imam rajši, te zdravstvene težave ali da najdem sebe, sem izbrala sebe.
Večkrat omenim, da kako je telo, kljub svoji kompleksnosti, zelo enostavno. Osebe, katere imajo težave z glavoboli imajo ponavadi težave s tem, da čez dan veliko časa preživijo v svoji glavi, v svojih mislih, razmišljajo stvari, katerih nebi bilo potrebno razmišljati.
Osebe, ki imajo težave z želodcem, imajo po vsej verjetnosti veliko nepredelanih čustev. “Ljubezen gre skozi želodec”, ne ljubezen pa verjetno težje 🙂
Osebe, ki imajo težave s črevesjem, velikorat s sabo nosijo hude, stare zamere, katerih ne morejo odpustiti. Bolj kot se zapremo, več kot je zamer, bolj zaprto bo tudi naše črevesje.
Različna vnetja, bodisi mišična, bodisi na organih, prav tako sporočajo o preobremenjenosti tistega dela telesa in prostor, kjer se kopičijo stvari, katerih ne želimo pogledati.
Namen vsakršne bolečine in simptomatike je ravno to, da jo opazimo, da jo vidimo in v končni fazi ZAČUTIMO. Ne bežimo, se ne izogibamo, ampak jo pogledamo, se z njo usedemo, umirimo in poslušamo, kaj ima za povedati.
Telo ne mara ponavljajočih se vzorcev. Bolj, kot se ciklamo v enem in istem, bolj se temu ciklu prilagaja tudi naše telo. No, telo in psiha. Telo vedno poišče kompenzacijo na način, da za svoje delovanje porabi najmanj energije in če nekaj počnemo pogosto, dolgoročno, veliko ur v dnevu, se bo telo prilagodilo, da bo znotraj tega časa porabilo najmanj energije. Sliši se super, ni pa tako super, ko pogledamo kakšne kompenzacije so se v telesu zgodile. Kot zabavni eksperiment lahko poskusite nahrbtnik ali torbico nositi na drugi rami, kot ste to počeli do sedaj. Delajte to en teden in opazujte, ali se bo telo kaj hecno obnašalo – ali bodo spregovorili kakšni deli telesa, ki do sedaj niso.
Če pri sebi opaziš kakšne simptome, ki se nenehno pojavljajo, pa ne najdeš načina, kako bi spremenil/a svojo povratno zanko, sem tu, da ti v tem procesu pomagam. Nisem zdravnik, ne obljubljam ti, da bo simptom izginil iz danes na jutri, lahko pa ti pomagam, da si pomagaš sam/a. Lahko ti pomagam prevajati sporočila telesa, lahko ti pomagam, da skupaj najdeva povratno zanko in začneva spreminjati input 🙂
